Dylan Patrick je komercialni fotograf iz Los Angelesa, ki fotografira portrete, pokrajino, arhitekturo, produkte in drugo, a je nekako najbolj poznan po svojem specifičnem stilu na prostem posnetih “cinematičnih” portretov – www.dylanpatrickphotography.com
Njegovi portreti imajo zmeraj močno zamegljeno ozadje, ki pa je zmeraj nekako povezano s fotografirano osebo preko sorodnih barvnih tonov. Svetloba v njegovih portretih je zmeraj zelo mehka in portretiranci močno obdelani (zretuširano) tako, da je obdelava očitna. Njegovi portreti so zelo svetli, barviti, delujejo sveže in nežno ter so nemudoma razpoznavni že na prvi pogled.
Njegova oprema
Pri fotografiranju zmeraj uporablja en al dva fleša, kjer je eden nameščen večji octa sofbox spredaj za osvetljevanje obraza, drugi pa v en manjši sofbox zadaj za samo fotografirano osebo. Fotoaparat uporablja Nikon D750, lečo Nikon 70-200 f/2.8 VRII ter PocketWizard-ov sistem daljinskega proženja.
Zmeraj enak stil
A kar je morda zanimiveje omeniti je to, da je s tem enostavnim “setup-om” sposoben zmeraj, ob vsaki uri v dnevu, ob vsakem letnem času in na vsaki lokaciji ustvariti portret z enakim cinematičnim stilom. Najprej na lokaciji poišče primerno ozadje tako, da ga v leči vrže popolnoma iz fokusa in tako naredi nekaj posnetkov v vse smeri. Ob tem išče zaplate svetlobe, barv, svetlejših in temnejših delov, da dobi ozadje, ki ni preveč “nadrobljeno” in je po možnosti še sorodnih barvnih tonov, kot se pojavljajo tudi na portretirancu (obleka, barva las in oči, ten kože itd.). Ko je z ozadjem zadovoljen pa glede na slednje pozicionira še portretiranca in vso opremo.
Svetlobno uganko ob močnem soncu reši tako, da portretiranca postavi v senco in si, če je potrebno, pri fleših pomaga s High Speed Syncom, ob večernih fotografiranjih pa zavoljo odprte zaslonke tudi z ND filtri (ker so fleši še na minimalni moči preveliki), dodatnimi tančicami na softboxih za manjšanje jakosti svetlobe, difuznimi kapami na samih fleših itd.
Okej, toliko na kratko in bistveno o njegovi tehniki, če vas zanima natančneje, kako ustvarja te svoje cinematične portrete si lahko ogledate super Tutorial od Fstopersov tukaj! 🙂
Najprej v Lightroomu
Z obdelavo začnem že v Lightroomu, kjer seveda najprej prilagodim White balance, glede na to, da WishCAMofci zmeraj fotkamo v RAW formatu. Nato naredim vse klasične globalne in lokalne svetlobne popravke ter popravke, kot so Lens correction, Sharpening, kropanje, in vse ostalo v tem trenutku nebistveno. Se PA v zavihku Color v Develop modulu malenkost dlje zadržim pri prilagoditvi barv, kjer zaprem vse tiste barvne kanale, ki jih v fotografiji že itak ni (ampak, v bistvu, najverjetneje so, vendar neopazni, a ko naredimo spremebo, le-ta postane opazna, haha). Skratka dovolj pozornosti namenim prilagoditvi barv :).
Fotko exportam v Photoshop (CTRL + E).
Nato v Photoshopu
Kadar v Photoshopu obdelujem svoje fotografije obdelavo rad ločim na dva dela. V prvem naredim osnovne popravke na destruktiven način, kje vse sproti merge-am, v drugem pa naredim artistične dopolnitve, katere pa zmeraj naredim na nedestruktiven način tako, da jih kasneje lahko po potrebi še popravim/spremenim/dopolnim.
V nadaljevanju so predstavljeni samo moji koraki obdelave, kako natančno so posamezna orodja uporabljena si, prosim, poglejte v tutorialu zgoraj (ker sicer bi bilo čisto preveč teksta)! 🙂
Prvi, destruktivni del:
- Počistim kožo vsega nezaželenega in motečega, s Patch in Clone stamp tooli ter Spot Healing Brushom
- Odstranim rdečice s Hue & Saturation ali Selective color adjustement layerji (AL)
- Popravim geometrijo z Liquify toolom
- Obdelam oči, najprej pobelim beločnico (Hue & Saturation AL), nato poostrim šarenico (High Pass Filter), jo posvetlim (Fill layer s 50% sivo in Overlay blend mode) in povdarim barve (Hue & Saturation AL, včasih s funkcijo Colorize).
- Obdelam ustnice, če je potrebno, odstranim razpoke, suhe ustnice, jih pobarvam, posvetlim itd … spet uporabim vse zgoraj naštete toole
- Popravim ozadje, če je kje kaj moteče
Vse popravke sproti združujem v en layer, običajno kar vse flatten-am v “backround” layer. Zmeraj raje obdelujem v tem background layerju, kakor v odprtih layerjih, kjer je v njem zmeraj po defaultu na voljo content aware fill! ;D
Tako, ko zaključim z osnovnimi popravki, pa se lotim artistične, stilske obdelave, ki je narejena na nedestruktiven način. To pomeni, da layerjev ne združujem več. Pri tem sem pazljiv na vrstni red layerjev, saj vsi zgornji vplivajo na spodnje.
Drugi, destruktivni del:
- Zgladim kožo na obrazu in svetlobo na njej, uporabim Frequency Separation tehniko (v tem tutorialu si lahko podrobneje ogledate, kako se uporablja ta tehnika)
- Razbarvanje in/ali barvanje oblačil, Hue & Saturation AL
- Barvanje ozadja, Hue & Saturation AL, kjer zavrtim hue in v maski pobarvam željena območja, lahko uporabim tudi funkcijo Colorize. Pobarvam z barvnimi toni, ki jih najdem na fotografirani osebi.
- Naredim Norton efekt (mehčanje fotografije), preprosta različica z dupliciranjem enega izmed layerjev s fotografijo in gaussian bluranjem za ca. 20 px (odvisno od velikosti fotografije), po želji blend mode nastavim na soft ligth, overlay ipd.
- Dodam še kakšen LUT foto filter
In to je to! Med obdelavo večkrat pogledam Dylanove fotografije in jih primerjam s svojo, da preverim, kje ga biksam (če že kopiramo njegov stil) :). A je moja fotografija preveč kontrastna, ali premalo, kako je z barvami, ali je koža primerno obdelana, je Norton efekt premočen itd. itd. Sej veste, dober fotograf IN dober retušer mora v prvi vrsti znat dobro “gledat” in tudi dobro “videt”! 🙂
Želim vam obilo dobrega gledanja in videnja pri vaši obdelavi fotografij v Dylanovem stilu … in seveda tudi vseh drugih! 😀
Če še nimate svojega portfelja v našem awesome novem brezplačnem spletnem iskalniku fotografov, podprite nas tako, da si kakšnega (ali dva), za nas, ustvarite! Klik zgoraj desno, hvala!!! 😀
Lep pozdrav, vaš bizgec Grega!
Linki
Matjažev vlog iz ozadja fotkanja tukaj!
Alešov blog iz ozadja fotkanja tukaj!
Vzorčna datoteka, za retuširanje ob zgornjem tutorialu!
Mnenja