Ideja o takšnem portretu se je kuhala že nekaj časa, preprosto zato, ker nam je bilo všeč kako izgleda. Na njih je bilo nekaj… hmmm… čarobnega? Z Gregom sva se je prvič lotila že več kot leto dni nazaj, ampak na žalost takrat na malce napačen način, zato tudi rezultati niso bili za kovati v nebo. Od takrat smo na to malce pozabili, vse do nedavnega, ko sem ponovno poskusil podobno tehniko na puncah iz agencije Glammodels & Kids. Slednjič je potekalo brez večjih težav, čeprav predhodnih izkušenj s to tehniko praktično nisem imel. Najbrž zato, ker sem se v tem letu tudi sam še precej naučil o fotografiji in očitno dosegel nek nivo razumevanja cele zadeve, ki mi je dopuščal, da sem se »vrgel v vodo« in… splaval.
Gre namreč za portret s popolnoma zamegljenim ozadjem v vsakih svetlobnih pogojih, naj bo to nočni portret, ali sredi žgočega poletnega dneva. Tudi sama kompozicija je malce svojevrstna, z veliko negativnega prostora na fotografiji.
Kako NE izbrati lokacije
Dejansko nihče od nas ni našel dovolj časa, da bi predhodno poiskal ustrezno lokacijo, zato smo začeli popolnoma na slepo. Ob 18. uri smo se tako dobili pred vhodom v Europark in upali, da nam bodo okoliške luči dale ozadje, ki smo ga iskali. Pa nam niso. Poleg tega je Grega ugotovil, da je vloga modela malce drugačna od njegove običajne vloge fotografa in mu je postalo nerodno pred vsemi mimoidočimi ljudmi, prav tako pa naenkrat tudi nismo bili več popolnoma prepričani, če se na tej lokaciji sploh lahko fotografira brez dovoljenja. Nekaj na kar je dobro pomisliti pred izbiro lokacije – vemo za drugič.
Na podlagi vsega tega, smo natovorili opremo in se odpravili poiskat boljšo lokacijo. Nekaj, kar bi morali storiti že vsaj kakšen dan prej.
K sreči smo imeli lahko opremo
Vse skupaj bi lahko bilo veliko bolj naporno, če nam ne bi g. Boris, iz trgovine s fotografsko opremo FOTOSPECIALISTI d.o.o., priskočil na pomoč in nam posodil nekaj opreme, kot npr. stojala za naše luči (Manfrotto NANOPOLE MS0490A), ki ne samo, da je bilo izredno lahko, ampak se tudi zloži na zelo majhno velikost. Poleg teh stojal smo dobili tudi vreče za pesek, oz. v našem primeru za kovinske uteži, Udengo Sandbag standard, ki so zelo kvalitetne vreče za obtežitev teh stojal, da se fotografiranje ob prvem vetru ne sprevrže v adrenalinski lov za softboxi po mariborskih ulicah in pa Commlite komplet za bliskavice s softboxom 60×60 cm, ki se v par sekundah zloži na velikost, ki gre tudi v malo večji žep.
Vse to je blagodejno vplivalo na naše hrbte, ki bi se precej bolj namučili, če bi čez Maribor selili našo običajno studijsko opremo. Čez kakšne pol ure zajebancije, afnanja in hoje smo našli primerno lokacijo. Morda ni bila najboljša, ampak glede na precej nizke temperature in pomodrele prste, smo se odločili, da je lokacija naravnost idealna.
Končno smo lahko pričeli s postavljanjem opreme in nekaj poskusnimi posnetki. Glavno luč smo postavili levo in rahlo nad Gregom. Uporabili smo zložljiv softbox Quadralite FLEX 80 OCTA, ki me zadnje čase spremlja pri večini fotografskih projektov, v katerega smo vstavili bliskavico Nikon SPEEDLIGHT SB-700 in nanjo pritrdili še mehčalec/razpršilec svetlobe Nikon SW-14H. Na nasprotni strani smo za Gregom postavili ta manjši in ultra mega zložljiv softbox Commilite 60×60 cm, v katerega smo prav tako postavili še eno enako bliskavico, preko katere smo »poveznili« samo vgrajen mehčalec svetlobe. Bliskavice smo prožili z radijskimi prožilci YONGNUO YN-622N-TX/YN-622N. Kaj več o teh prožilcih ne bom povedal, razen tega, da se splača investirati v kaj bolj kvalitetnega, ker prožijo precej nezanesljivo tudi pri majhnih razdaljah.
Problemi, rešitve in kompromisi
Glede na to, da smo hoteli popolnoma zamegliti ozadje, je bilo jasno, da bo potrebno objektiv odpreti vsaj do f/2.8 ali celo do f/1.8 in s slednjo vrednostjo smo dejansko pričeli, pri goriščnici 100 mm. Da smo zajeli dovolj svetlobe v ozadju smo uporabili hitrost zaklopa 1/60 s in ISO-400. Zakaj? Hitrost zaklopa 1/60 s je omogočala, da zajamemo čim več svetlobe iz ozadja in hkrati bila še dovolj hitra, da je bilo možno fotografirat model, ki pač ni 100% pri miru. Seveda je to pomenilo, da smo morali fotoaparat pritrditi na stojalo. Hitrost »zaklopa« je bila v tem primeru pravzaprav bolj definirana s hitrostjo osvetlitve bliskavice, ker je bil Grega brez dodatne osvetlitve namreč popolnoma v temi. Bolj bistveno je bilo obdržati nizko vrednost ISO, to pa zato, ker smo pri zaslonki f/1.8 nastavili bliskavice na najnižjo vrednost, oz. moč osvetlitve, ki za to bliskavico znaša 1/128, pa bi se vseeno lahko zgodilo, da bi bil blisk premočan. Kombinacija nastavitev se je izkazala za popolno v naši situaciji. V nasprotnem primeru bi morali podaljšati čas zaklopa na npr. 1/30 s in zmanjšati ISO na 200, kar bi pomenilo, da imamo popolnoma enako osvetljeno ozadje, vendar bi za polovico zmanjšali osvetlitev z bliskavicami.
Popolnoma brez težav seveda ni šlo. Fokusiranje v temi pomeni določen izziv, ki je toliko večji pri odprtih zaslonkah, kot je f/1.8, kjer je globinske ostrine (v nadaljevanju DOF – depth of field) zgolj za kakšna 2 mm. K sreči smo mojstri improvizacije in smo v softbox glavne luči s trakcem pritrdili LED baterijsko luč, ki je ravno dovolj osvetlila obraz, da je bil fokus natančen – budget modeling light. Ampak to je bil samo del problema s fokusom. Naš Grega je sicer odličen fotograf, ampak malo slabši model. Da povem drugače, čeprav je bilo tako pasje mrzlo, da je že vsa elektronska oprema delovala malce upočasnjeno, je bil Grega kot vrtavka na koki. Glava dol, glava gor, popravit kravato, se malo obrnit na stran, pa spet nazaj,… Dokler ga nismo umirili, ga je bilo praktično nemogoče ujeti v fokus.
Iz čisto kreativnega vidika smo se kasneje odločili, da fotografiji namenimo malce več DOF, zato smo iz f/1.8 prešli na f/2.8, čas zaklopa podaljšali na 1/50 s in ustrezno dvignili ISO na 800. Prav tako smo hoteli bolj poudarjeno, oz. večjo glavo na fotografiji, zato smo spremenili goriščnico iz 100 mm na 80 mm in Grega se je z zgornjim telesom nagnil proti kameri, da je bila glava videti malo večja. Gre seveda za malenkostne razlike, pa vendar so nas te razlike ločile med zadovoljivo fotko in top zadevo. Ko smo že enkrat na terenu, prezebli in utrujeni, Grega z urejeno brado in nasploh lepo urejen, si splača vzeti še dodatno minuto ali dve in izpiliti detajle.
Zaključek v policijskem spremstvu
Za resnično nepozaben večer pa je poskrbela ena opazovalka našega početja, ki je sicer ostala anonimna. Gospa je namreč namesto naše mini foto delavnice videla tri sumljive bradate moške, opremo, ki je spominjala na minomet in veliko luč, s katero smo najverjetneje osvetljevali naše tarče. Skratka dejanje terorizma, bi se reklo – fotografski skrajneži. Policaj, ki je obravnaval njeno prijavo je bil precej bolj razumen človek in tako smo ostali na prostosti in njemu gre zahvala, da boste v prihodnje lahko prebrali še več takšnih prispevkov in pogledali še več video tutorialov. ;-D
Ja, seveda vam bomo pokazali tudi končni rezultat 😉 Več o tem pa v Greginem video tutorialu o obdelavi te fotke in Matjaževem vlogu iz ozadja našega fotografiranja!
Uporabljena foto oprema, ki je še nismo omenili:
– fotoaparat Nikon D500
– objektiv Sigma 50-100 f/1.8 DC Art
– stojalo za fotoaparat Manfrotto 055XPROB, s krogelno glavo Manfrotto 498RC2.
Linki
Gregin tutorial o obdelavi te fotke tukaj!
Matjažev vlog iz ozadja fotkanja tukaj!
Trgovina Fotospecialisti, ki so nam posodili opremo www.foto-shop.si
