BLOG: Kako smo fotografirali Ironmana

Vsakdo izmed nas za nekaj “gori”, pravijo … in če moj plamen za kaj gori, potem za kompozite! Projekt “Ironman” je bil definitvno eden izmed všečnejših, katerega sem bil deležen, čisto po mojem okusu in za mojo dušo. Upam, da mi prihodnost prinese še več takšnih! Cosplayevci, če ste tam zunaj in to berete, dajmo naredit še kakšno takšno odpičenost! 😀

Ok, gremo k našemu projektu!

Ker je bil to eden izmed mojih praktično prvih takšnih projektov sem bil, normalno, rahlo vznemirjen. Ponoči nisem mogel spati, že tedne v naprej nisem mogel jesti in tako naprej… Šalo na stran, malo pa so me res dajali “živčki” in v takšnih trenutkih običajno odreagiram tako, da skušam s sistematičnim pristopom pridobiti nazaj kontrolo, kar se v večini primerov izkaže kot dovolj dobra strategija. In tako je tudi bilo tokrat! 😀

  • Spoznati Jana in obleko, določiti kaj in kako bomo fotkali
  • Testiranje svetlobe na obleki
  • Postavitev Jana v pozo
  • Izbira primerne leče
  • Izbira primernega ozadja
  • Postavitev končne svetlobe
  • Taking the Final shoot

V tem vrstnem redu sem si zamislil naš šuting in nekako tako se je tudi odvil. 🙂

 

Jan, Ironman obleka in poza

Preden sem sploh prijel fotografsko opremo v roke, smo se z Janom najprej malo spoznali, pogovorili o sami obleki ter si na spletu pogledali par fotografij in artworkov-ironmana. Na začetku se je zmeraj fino malo spoznati s sodelujočimi v projektu, za prijetnejše nadaljnje delo.

Izvedeli smo, da si je Jan kot zagrižen Cosplay-evec to obleko izdelal sam iz EVA pene. Zanjo je porabil okrog 300 ur dela ter približno 200 Eur v m aterialu. Respect man! Izdelal jo je po predlogi Ironman suit Mach 9, ki jo je snel s spleta. Ironman obleka obstaja namreč v večih verzijah in nadgradnjah. Več o Cosplayu in Janu lahko najdete v linkih na dnu tega članka.

Kolikor pa ta obleka izgleda awesome pa je po drugi strani tudi precej okorna. Sedenje in skakanje v njej je skoraj nemogoče, zato smo se z Janom ob pregledovanju Ironman fotk na spletu skupaj odločili za stoječo pozo z dvignjeno roko ter brez čelade. Takšno držo smo izbrali tudi za to, ker sem predvideval, da všečne osvetlitve ne bom zadel v prvo in bo zato Jan moral najbrž dalj časa stati v le-tej drži. Da ne bi odšel domov s preveč “musklfibra” in  natrganimi mišičnimi ovojnicami smo mu tako malo prizanesli! 😀

 

Test svetlobe

Najprej sem se odločil z lučjo narediti en krog okrog Jana, da sem preveril, kaj se dogaja s svetlobo na obleki. Ugotovil sem, da so highlightsi na obleki zavoljo različnih kotov ploskev bili malenkost razpršeni ter, da na prežganost posameznih ploskev ni toliko vplivala sama jakost bliska, temveč bolj kot, pod katerim je svetloba padala na določeno ploskev obleke. Ugotovil sem tudi, da so oblike highlightsov na obleki manjše in bolj podolgovate, kot sem jih morda predvideval ob takšnem relativno velikem softboxu. Ta pojav se mi je zdel dobrodošel estetski efekt.

 

Test osvetljevanja z gelom

Nato sem naredil en hiter test z modrim gelom na bliskavici, s katerim sem želel preveriti, kako dobro se barvna svetloba “prime” na obleko in ugotovil, da morda malo premalo za moj okus. Higlightsi so ostali prilično beli, neke izrazite barve pa na materialu sploh ni zares bilo. Ok, če bi geliral močneje bi najbrž prišel do željenega rezultata, a iskreno nisem želel preveč komplicirati in se raje odločil svetlobo kasneje v Photoshopu pač pobarvati tam, kjer bo potrebno. Do naslednjega projekta bom pa z geli še raje malo povadil! 😀

 

 

Test osvetljevanja hrbta in ramen

Ideja je bila, da sta hrbet in ramena osvetljena od zgoraj navzdol kao iz nekega gorečega, apokaliptičnega neba. Osvetlitev z enim softboxom mi je osvetlitla samo eno ramo, zato sem luč poskusil obrniti v strop, da bi s tem povečal izvor svetlobe in tudi mehkobo. To nam je sicer uspelo, a pa mi je sedaj svetloba izgledala preveč mehka, preveč “beauty”, in so mi ostrejši higlightsi na obleki dejansko bili všečnejši. Zato sem se odločil osvetljevati kar direktno.

Ok, sedaj, ko smo ugotovili, kako in kakšne luči bomo uporabili za željen učinek smo pozornost spet namenili Janu.

Postavitev Jana

Tako, nastopil je trenutek, ko smo jana morali postaviti konkretneje v končno držo, v kateri bo moral v nadaljevanju nekaj časa stati, da smo lahko tudi svetlobo še dodatno “fine tunali-i”. 🙂

Težava te drže je bila, da se je Jan v njej težko nagnil rahlo naprej proti fotoaparatu, kar pa je bilo bistveno za estetsko prepričljivost le-te drže, saj je ob tem zgubljal ravnotežje. Težavo smo rešili s pručko, na katero se je lahko oprl s sprednjo roko.

No ob tem še ena hitra misel za vse tiste, ki menite, da imajo modeli lahko delo – daleč od resnice. Poziranje je velikokrat precej naporna zadeva, fizično in psihično. Zavedati se je treba, da brez dobrih modelov ni dobrih fotografov! Ok, ni to sedaj absolutna resnica, je pa definitvno del resnice. Fotografi pa na to marsikdaj radi pozabljajmo. No ok, gremo dalje, da ne bluzim preveč :)..

Skratka, ko smo poštimali Jana sem nadaljeval z izbiro leče in natančnejše osvetlitve.

Izbira leče, fotoaparat

Ker sem že v naprej vedel, da bom v post-obdelavi iz obleke želel povleči čim več detajla sem si želel narediti čimbolj ostro fotko. Zato sem seveda najprej razmišljal o neki prime leči, a ker sem želel najprej sploh ugotoviti, kakšna geometrija in goriščna razdalja sta mi všeč, sem na svoj fotič najprej nataknil svojo Tokino 24-70m AT-X Pro FX. Ugotovil sem, da mi zadeve najlepše izgledajo pri ca 45 mm in, da je ostrina pri zaslonki f/8,0 itak že zadovoljiva, tako, da  sem jo kar obdržal. Malo pa sem, po resnici, zaradi vzhičenosti tudi pozabil na svojo 50ko, ups! 😀

Za body sem uporabil svoj Nikon D750 full frame.

 

 

Izbira ozadja

Izbira ozadja je bila “a no-brainer”. Izbral sem črno, ker sem predvideval, da bo tudi končno ozadje v fotografiji temnejše in bo kasneje v obdelavi zato lažje vse skupaj blendati.

 

Postavitev končne svetlobe

Končno svetlobo v fotografiji sem si zamislil takšno, kakor da z gorečega neba pada na Ironamana, recimo na njegov hrbet in nekaj malega tudi s strani od raznih apokaliptičnih efektov (ognja, eksplozij itd.), ter od spredaj na obraz, ki naj bi bil, recimo, delno osvetljen tudi od repulsorja na roki ter arc reactorja na prsih.

Predvsem zavoljo Jana, ki se mu je tudi en kanček mudilo, sem se odličil, da bom sočasno nastavljal kar več luči naenkrat – zadnji dve za ramena ter prednjo za obraz. A zavoljo lažjega razmevanja in jasnosti bom to nastavljanje  sedaj v nadaljevanju vseeno razdelil v dva odstavka.

Zadnje luči

Pri zadnjih lučeh smo hitro ugotovili, da za ustrezno osvetlitev obeh ramen ni bila dovoljšnja samo ena luč v softbox-u, ampak smo morali uporabiti dve, za vsako ramo svojo. Osvetljevati sta morali precej z višine pa tudi dovolj s strani, predvsem desna luč, da je tako nekaj svetlobe padlo še na desno roko, boke in nogo. Ker imamo v našem studiu malenkost nižji strop smo naleteli na manjšo težavo in sicer so Janovi lasje bili “v luči”. Ok, vedel sem, da bom zadevo pač z malo več dela v postu lahko rešil, a pametnejša odločitev bi bila enostavno na luč v tem delu zalepiti kakšen kos kartona ali pritrditi kakšno tkanino .. skratka zakriti. No, človek se pač vsakič nečesa nauči! 😀

 

Prednja luč

Za obraz sem si zamislil neko bolj dramatično osvetlitev, predvsem bolj z leve streni, recimo od repulsorja. Desno stran obraza sem sicer tudi želel ohraniti osvetljeno, a manj. Želel sem, da se obraz vidi dovolj jasno in Jan ostaja razpoznaven. Ker že imam nekaj izkušenj s svojim DIY beauty dish-em (ja, malo sem freak na DIY stuff, še posebej na stvari, izdelane iz kartona,heh) sem v bistvu že v naprej vedel, da bo le-ta prava izbira. A sem zavoljo vaje in učenja vseeno še najprej poskusil z drugimi modifikatorji. Včasih zna kakšna postavitev luči in izbira modifikatorja tudi pozitivno presenetiti, zato je vredno poskusiti! Pa tudi časa smo imeli še dovolj, hehe – sorry Jan! 😀

Najprej sem poskusil s softboxom 50 x 50 cm, a je snop žarkov bil preširok in tudi sam “filing” svetlobe mi ni bil všeč. Nato sem poskusil s klasičnim reflektorjem a je svetloba bila, normalno, glede na svoj majhen izvor, čisto preostra. Nato sem nataknil en difuzor, svetloba je bila malenkost boljša, a je sredi Janovega obraza bilo še vedno preveč “hotspota” in tudi sence mi na sploh niso bile všeč. No in tako sem naposled le nataknil beauty dish, ki je praktično takoj dal željeno svetlobo na obrazu .. rahlo dramatično, a ravno prav mehko. Za piko na i sem v lighting setup na levo postavil še prej uporabljeni softbox 50×50 in z njim doosvetlil lobraz, levo roko in nogo ter malenkost tudi prsa.

Zdaj, glede na zgodbo in svetlobo prihajajočo iz repulsorja bi obraz moral dejansko osvetliti ostreje, a sem se odločil malo estetsko “zašvinglati”, hehe.

Skratka z dobljeno svetlobo iz teh štirih luči sem bil zadovoljen in napočil je trenutek za the final shot!

 

The final shot!

Za končni posnetek je bilo samo še iz Jana potrebno “potegniti” največ jeznega Ironmana! Najprej smo mu še malo umazali obraz z namočeno zemljo iz našega dvorišča (Jan upamo, da nisi dobil kakšnih izpuščajev kasneje? :P) in zmočili lase ter brado, kakor da je malo zašvican in umazan od vsega tega fajtanja, hehe.

Nato smo pozornost namenili končni pozi in ekspresiji obraza. Pazili smo, da je leva roka na pravi višini, dlan z repulsorjem ravno prav zavrtena proti kameri in prsti ravno prav “upognjeni”, da je Jan ravno dovoljšnje nagnjen naprej in z desno ramo navzdol, z nogami dovolj narazen ter obraz privzdignjen in zavrten tako, da se še vidita oba očesa. Rahlo se je znižal v kolenih, se močno na tiho zadrl in – KLIK, fotka je bila tu! 😀

 

Oprema in nastavitve

Za konec še oprema. Fotkali smo klasično s full frame fotoaparatom Nikon D750 in lečo Tokina 24-70mm AT-X Pro FX, ki je sicer res odlična, a na D 750-ki ultra počasi fokusira (vsaj naša). V zadnjih dveh Quadralite 120×80 cm softbox-ih smo uporabili studijski luči Bowens Gemini 500R, v levem softboxu Quadralite 50×50 cm ter DIY Beauty dishu pa odlični bliskavici Nikon SB-700.

In še nastavitve; zaklop 1/160s, ISO 100, Zaslonka f/8,0, goriščna razdalja 46 mm

 

Še tutorial in vlog!

Upam, da sta vam ta spis in fotka bila všeč! 😀 Iz tega projekta smo naredili še:

Tutorial o post-obdelavi, kako je nastal končni kompozit ► klikni tukaj!

Isin vlog iz ozadja fotkanja ► Kmalu!

 

Pridružite se nam!

Če vam je ta video bil všeč in bi v prihodnje radi brali in videli še več takšnih blogov, vlogov in tutorialov, podprite nas tako, da si v našem iskalniku fotografov naredite kakšen portfelj, dva ali tri in nam tako pokažete malo ljubezni in pozitivne energije! 😀

Hvaležni vam in veseli vas bomo! 😀

 

Zahvale in linki!

Hvala Jan Strmšek, da si bil naš Ironman!
Hvala Isa Gauvin Photography za vlog (ki še pride)!
Hvala Kjara Kocbek Animal Photography za pomoč pri snemanju!

Jan Strmšek na Facebooku
Janov Cosplay Facebook page
Janov Youtube kanal
Kaj je Cosplay (Wiki)
Slovensko Cosplay Društvo Makkon
Slovenski Comic Con


Avtor: Grega T. Bohinc

Mnenja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja