BLOG: 100 napotkov za boljšo fotografijo

Sedaj pa nadaljujemo! Tukaj je naslednjih 20 napotkov. Če jih želite poslušat, jih najdete na tej povezavi!

21. Poznaj svojo opremo, bodi eno z opremo

Zelo priporočljivo si je vzeti čas in si fotoaparat prilagoditi za lastne potrebe: nastaviti gumbe, način ostrenja, fokus točke, imena datotek ipd. S temi nastavitvami potem vadimo in fotkamo čim več, da dobimo občutek za fotoaparat in nastavitve. Cilj nam bo naj, da lahko prestavljamo vse nastavitve med tem ko fotkamo brez, da moramo vmes gledati na ekran. Težili bi naj k temu, da je fotoaparat podaljšek našega telesa, torej samo orodje s katerim uresničimo svojo idejo, vizijo, ki je nastala v naših mislih.

 

22. Poznaj svoje načine ostrenja

Glede na izbrano znamko fotoaparat imamo na voljo več različnih načinov ostrenja. Za optimalno zajeto fotografijo je ključnega pomena, da poznamo načine ostrenja, ki nam jih fotoaparat ponuja, saj lahko na ta način glede na situacijo spreminjamo način fokusiranja.
Ob različnih modusih ostrenja (AF-S, AF-C, AF-A za Nikon), pa poznamo tudi nastavitev gumba ostrenja (boljše znano pod Back Button Focus oz. Back Button Focus Lock), kjer si lastnost ostrenja prenesemo na gumb pri palcu (na Nikonu d750 je to recimo gumb AE-L/AF-L) in sprednjemu gumbu za proženje odvzamemo funkcijo ostrenja (to je Back Button Focus), ali pa nastavimo gumb pri palcu, da nam zaklene fokus (gumb za proženje pa še ima funkcijo ostrenja) in lahko spremenimo kompozicijo fotke, brez izgube fokusa (to pa je Back Button Focus Lock).

 

23. Idi bližje

Ko stopimo bližje subjektu se z njim lažje pogovarjamo, dajemo navodila in se povežemo. Ta vez se občuti tudi v fotografijah, saj ima na gledalca psihološki učinek – daje namreč občutek poznanstva in povezanosti, saj smo v osebnem prostoru subjekta.
Fajn je menjati objektiv za nekaj krajšega (recimo 50mm ali 35mm), da smo res bližje našemu subjektu, ali pa zamenjati za kaj daljšega (recimo 85mm, 105mm, 200mm) in preiskusiti razliko. Vsekakor pa je priporočljivo včasih stopiti bližje, narediti nekaj novega in tako dobiti še kak dodaten pogled, kot ali detail.

 

24. Editiraj

Obdelava, delo v post produkciji je tisto, kar nas fotografe medsebojno najbolj loči.
Skozi obdelavo izboljšamo naše fotografije tehnično (barve, osvetlitev, ostrina, zamegljenost, vinjeta, crop ipd.) in vsebinsko (odstranimo moteče dejavnike, povdarimo pomembne faktorje, odstranimo nečistoče, dodamo elemente ipd.). Skozi obdelavo razvijamo svoj stil (bolj naravni, barvno tonirani, pravljični, sprane barve, črno-beli ipd.) in hkrati poglobimo tudi razmišlanje o našem delu, našem načinu fotkanja in pristopu, ki ga imamo, saj v post produkciji rešujemo težave, za katere mogoče predhodnje nismo vedeli (recimo odsev zelene barve iz trave).

25. Kritika

Vsakšna kritika je dobra kritika, če se odločimo, da jo bomo sprejeli kot tako – torej gledali iz pozitivnega aspekta. Kritika nam pomaga spoznati kaj ljudje vidijo na naših fotografijah, kako jih dojemajo, kaj jim je všeč in kaj jih zmoti. Vedno je tudi super, če sami ocenimo svoje fotke, jih damo v vpogled prijateljem ali znancem in strmimo k izboljšanju. Dober vir informacij za izboljšavo naših fotografij so tudi razne foto kritike (Photo Critique), ki jih najdemo na Youtube-u.

 

26. Uživaj v fotografiji

Vsakič ko se zalotimo, da smo v gužvi, pod stresom, ali preprosto preobremenjeni z delom, ki smo si ga naložili, se moramo spomniti zakaj smo sploh začeli s fotografijo. Večina nas je začela iz veselja do fotografije in to je tisto k čemer bi se morali vračati in na kar bi se morali spomniti, ko se nam zdi, da je vse samo še delo.
Hkrati bi si morali od časa do časa vzeti čas in narediti kak projekt samo zase (in za svojo dušo), da si napolnimo baterije in najdemo iskrico.

 

27. Ko si za kamero, se smej

Včasih pozabimo na dejstvo, da ni poanta fotografiranja v fotoaparatu, ampak v osebi za fotoaparatom. In nasmeh med fotkanjem sprosti tako nas, kot tudi naš subjekt, vzpostavi se prijetna pozitivna energija in vse to se čuti tudi na fotkah. Iz fotkanja tako vsi oddidemo zadovoljno in nasmejano. Zaradi te energije in dobrega počutja, ki ga ustvarimo med fotkanjem, se stranke vračajo.

28. Odkrij zlati rez

Zlati rez je pravilno razmerje v kompoziciji, ki daje asimetričen videz.
Zaradi zlatega reza imajo fotke tisto ‘nekaj’ kar pritegne in nas prepriča, naredi ta ‘wow’ efekt. V bistvu zlati rez vodi naše oko po fotografiji in nas privede do željenega subjekta. Je nadgradnja pravila tretin – je podobno, ampak ni isto.
V Lightroom-u imamo opcijo vključitve prikaza zlatega reza: V zavihku ‘Develop’ izberemo ‘Crop Overlay’ (bljižnica je R) in stiskamo O, dokler ne pridemo do spirale oz. zlatega reza (če držimo šift med stiskanjem O-ja, pa se nam spreminja pozicija overlay-a).

29. Preklopi v setting, ki ga ne maraš ali poznaš – in vztrajaj

Vedno je fajn, ko se naučimo nekaj novega. Če se torej opogumimo in preiskusimo neko novo nastavitev, naštudiramo kako deluje, jo lahko v neki situaciji smiselno uporabimo. Dobra ideja je tudi, da si zamislimo nek fotoprojekt in zanj uporabljamo samo te nastavitve, ki jih še ne poznamo: tako se naučimo nekaj novega, hkrati pa lahko sproti rešimo težave, če nastanejo.

30. Pojdi na fotopotep v svojem mestu

Fotopotepi po mestih so vedno super ideja. Skozi njega spoznamo skrite kotičke svojega mesta, dobimo nove izkušnje, najdemo kakšno novo lokacijo za nadaljna fotkanja, sprobamo drug tip fotografije, druge objektive, ali pa si zadamo kak drug izziv. Mogoče povabimo še kakšnega prijatelja fotografa in si skupaj zadamo kak izziv, podelimo mnenja in izkušnje.

31. Popravi crop v postu

Tukaj lahko razmišljamo v dveh smereh. Ena je ta, da že med samim fotografiranjem delamo pravilno kompozicijo in v post produkciji crop popravljamo samo minimalno. Druga smer pa je ta, da si pustimo več praznega prostora in dokončen crop delamo šele v post produkciji. Vse je tukaj odvisno od stila fotografije, ki ga zasledujemo.

32. Zavrti kamero za vertikalno fotografijo

Dostikrat se ujamemo v rutino in fotkamo le horizontalno. Vertikala pa nam ponuja drugačne, nove kote, da nek nov zanimiv pogled, zato se splača fotkat tudi vertikalno. Zanimivo je tudi, da socialna omrežja prikažejo vertikalne fotografije večje kot horizontalne – s svojo (vertikalno) fotko lahko tako naredimo večji vtis, kot z horizontalno. Prav tako je bolj smiselno obrnit fotoaparat in narediti vertikalno fotko, kot pa v post produkciji crop-at horizontalno fotko v vertikalo – ne samo, da izgubimo 2/3 fotke, posledično gredo tudi pixli.

 

33. Zapolni okvir (frame)

Okvir lahko zapolnimo tako, da gremo bližje, razmišljamo o teksturah, vzorcih, foreground-u, okvirjih, barvah itd.. Vedno je super, da izkoristimo frame tako, da pokažemo čim več dogajanja, da govorimo zgodbo tudi, če jo ustvarimo s praznino (empty/negative space) – a hkrati razmišljamo o tem kaj ne sodi v fotko (recimo fotografiramo konja na čudovitem polju, v ozadju pa imamo motečo ograjo).

34. Ne uporabljaj direktnega fleša

Fleš naj ne bo usmerjen direktno v obraz, sploh če je nameščen na kameri. To namreč ustvari močne sence in niti malo ne laska subjektu. Raje ga usmerimo v strop ali steno (idealno bele barve, da ne meče barvne svetlobe), ali pa nanj nataknimo difuzor. Drugačne opcije uporabe fleša so recimo še tirnice na fotoaparatu, ali pa postavitev na stojalih, kjer ga prožimo daljinsko. Dober nasvet za uporabo fleša montiranega na fotoaparat pa je recimo to, da ga imamo zavrtenega za 45º gor in na stran, saj ga tako ne rabimo premikati in ga lahko uporabljamo tako v vertikali kot horizontali.
Izjema pri direktnem flešu pa je uporaba z ‘rear curtain sync’ kjer uporabimo daljši čas, da razmažemo luči okoli subjekta, s flešom pa fotkan subjekt zamrznemo. To je predvsem super uporabno na zabavah.

35. Glave skupaj – prikaz, da se imajo ljudje radi

Bližje skupaj kot so glave, bolj čustveno povezani so ljudje na fotografijah. Isto velja za prsno ravnino (obrjneni drug proti drugemu) in roke. Samo majhna navodila pri poziranju lahko tako znatno izboljšajo našo fotko.

36. Uokvirjaj

Svoj subjekt lahko uokvirjamo z elementi iz okolja (kot del foreground-a ali backgrounda). V ta namen lahko recimo fotografiramo skozi vrata tako, da oboki oukvirjajo subjekt (recimo nevesto v obleki), z vejami drevesa, ko delamo portret, skratka iščemo okvirje, ki se ponujajo. Kakorkoli to naredimo, s tem dosežemo dodatek h kompoziciji in boljšo fotko.

37. Variiraj na shootingu

Na vsakem fotkanju je fajn ustvarjat neko dinamiko kadrov. To lahko storimo tako, da menjavamo objektive (saj da vsak objektiv drugačen občutek), iščemo drugačne kote (zgoraj, spodaj, levo, desno, blizu, daleč itd.), uokvirjamo, iščemo vzorce, preiskusimo nov stil, tehniko, skratka se premikamo, razmišljamo, ne ostajamo statični in ne delamo skozi isto.

 

38. Fotografiraj vsak dan

Fotografija je kot šport: treba je vadit, čim več delati in o tem tudi razmišljati, da v tem postanemo res dobri. Včasih se je fino pridružiti tudi kakšnemu fotoizzivu, recimo 356dni fotografije (kjer vsak dan objavimo drugo fotko), ali 30 dni fotografije. Razna navodila za to najdemo recimo na Pinterestu.

 

39. Uporabljaj stojalo

Če uporabljamo stojalo s tem še dodatno stabiliziramo svoje fotke. Pride nam prav tako v landscape fotografiji, kjer imamo daljši čas, kot tudi za high-end portrete, kjer rabimo maksimalno ostrino. Uporabimo ga pa lahko tudi v kombinaciji s sprožilcem in tako recimo v portretni fotografiji lovimo spontane trenutke, med tem ko interaktiramo s portretirancem.

 

40. Razvij svoj stil

Stil je tisti, ki nas fotografe loči, zaradi katerega se razlikujemo. Ampak stil ne pomeni nujno samo post produkcije, ampak tudi uporabo svetlobe, kadriranje, izbor objektivov, na kakšen način ujameš svoj subjekt, kakšne kadre preferiraš… Stil je nekaj kar se razvije s časom in se vedno razvija dalje. Glavno je, da poslušamo sami sebe in delamo to kar je všeč nam.

Te napotke najdete v audio obliki tudi tukaj!